16. februar 2012
                                                     Duo Parovel/Balžalorsky
3. in 4. marec 2012
                                                     open air koncert s simfoničnim orkestrom Kaohsiung City
                                                     Gospodar prstanov
                                                     Kaohsiung, Tajvan
                                                     skladba za simfonični orkester s harmonikarskim partom

24. - 27. maj 2012
                                                     Trio Viribus Unitis v okviru Maribor KPE

31. marec - 2. april 2011                        

Internacionalno harmonikarsko tekmovanje "ZVEZDANE STAZE 2012"
Kragujevac, Srbija
član mednarodne žirije

6. april - 9. april 2011

Internacionalno harmonikarsko tekmovanje "VILNIUS 2011"
Vilnius, Litva
član mednarodne žirije

13. maj - 15. maj 2011

Internacionalno harmonikarsko tekmovanje v Beltincih
član mednarodne žirije

21. september - 26. september 2011                        

Internacionalno harmonikarsko tekmovanje "Citta di Castelfidardo"
Castelfidardo, Italija
član mednarodne žirije

2. - 4. december 2011                        

2011 International Workshop on Computer Music and Audio Technology & France-Taiwan Orchid Project

Tajpei, Tajvan
zasedba: akordeon- računalnik (IRCAM software)

11. januar 2010                        

snemanje na RTV Ljubljana
zasedba: akordeon solo
program: U. Pompe

Februar 2010
                izid CD-ja "Brst" skladateljice Urške Pompe, RTV SLO, Klasika

zasedba: akordeon- saksofon- čelo, akordeon solo
program: Brst (trio), miles and miles above my head (solo)
Christoph Kirschke - saksofon, Moritz Müllenbach - Čelo

20. april 2010

Predihano 2010
Cankarjev dom, Ljubljana
program: G. Grisey: Espaces Acoustiques

8. maj 2010                        

nothing but music
Monnaka-Tenjo Hall, Tokio
zasedba: harmonika - klavir
praizvedbe: Y. Itoh, H.-L. Pan, N. Kawakami, T. Ichiyanagi m.d.

1. Juli 2010                        

Festival Bled

Cerkev sv. Martina, Bled

zasedba: violina - harmonika - kitara

program: V. Trojan, J. Gregorc
Tomaž Lorenz - violina, Jerko Novak - kitara

9. september 2010

11. september 2010                       

Snemanje v živo koncerta Kontrasti, na RTV Ljubljana
Studio 14, Ljubljana
zasedba: akordeon - violina, program: J. S. Bach, A. Piazzolla, J. Cage, Shumin Lin - violina

17. september 2010                        

Kontrasti
Mestna cerkev sv. Salvatorja, Stadtroda, Nemčija
zasedba: akordeon - violina, program: J. S. Bach, A. Piazzolla, J. Cage, Shumin Lin - violina

predprodaja vstopnic: Fremdenverkehrsamt Stadtroda tel. 036428 44124, Schieferdecker@Stadtroda.de

13. februar 2009                       

Sopran in akordeon

13. maj 2009                     

Tango

22. maj 2009                        

7. Dali glasbeni festival

19. september 2009                        

5. kölnska glasbena noč 2009
St. Andreas, Köln, Nemčija

26. september 2009                        

Nova glasba za akordeon in violino
Belgisches Haus, Köln, Nemčija

oktober 2009

november 2009  
                    izid CD-ja "amore, amore", založba ArchiMusic Production Tajvan

zasedba: akordeon - sopran
program: M. de Falla, Arie Antiche, H. Berthold, J. Rodrigo
Hsin-Ying Chen - sopran

Plošča je prejela na tekmovanju Cd-jev, ki bodo izšli letos in so jih posredovale založbe za klasično glasbo na Tajvanu, drugo mesto (samo 0,1 točke za CD nemškega dirigenta Güntherja Herbiga z National Symphonie Orchester z Mahlerjevo Simfonijo št. 6)

3.  december 2009                        

koncert v komorni dvorani Berlinske Filharmonije s prenosom v živo Nemškega radia Kultura

5. december 2009                        

produkcija z Nemškim Radiom Kultura
zasedba: akordeon  - saksofon - čelo (Trio ECCO)
program: H. Oehring, U. Pompe
Christoph Kirschke - saksofon

10.- 12. marec 2008               

24. april 2008                           

27. april 2008                        

Akordeon meets pantomimo

5. maj 2008                               

15. maj 2008                            

23. julij 2008                              

12. avgust 2008                      

september 2008                      

12. september 2008                     

Sopran in akordeon

18. september 2008               

18. oktober 2008                     

Sopran in akordeon

23. oktober 2008                     
 
24. - 26. oktober 2008            

15. november 2008                     

30. november 2008                     

2. december 2008                  
 
3. december 2008                  

20. december 2008                

25. december 2008                
                                gostujoči glasbenik na koncertu JI-SHI CHANGA - bas klarinet  

27. december 2008                      

2. januar 2007                          
 
9. februar 2007                       

Sopran in akordeon

9. marec 2007                      

Recital

24. marec 2007                       

31. marec 2007   

Recital

5. april 2007                             

13. april 2007                           
 
14. april 2007                           
                                                     igranje  harmonike. Predstavitev novosti na področju literature za otroke)"
 
24. maj 2007                            
 
21. junij 2007                            
 
7. september 2007                 
 
20. september 2007               
 
2. oktober 2007                       
 
11. oktober 2007                     
 
19. oktober 2007                     
 
27. oktober 2007                     
 
22. november 2007                
 
20. december 2007                

14. februar 2006                     
 
2. marec 2006                         
 
16. - 21. marec 2006              

20. junij 2006                            
 
26. junij 2006                            

9. september 2006                 

10. - 14. november 2006                        

Reed-String Dimension

20. december 2006                
23. december 2006                

26. december 2006                

29. januar 2005                       

27. junij 2005                            
 
11. julij 2005                             
24. - 26. oktober 2005            
 
13. november 2005                
 
29. nov. - 5. dec. 2005         
 
15. december 2005                

2. marec 2004                         
6. april 2004                             
 
13. april 2004                           
 
11. junij 2004                            
 
16. junij 2004                            
 
 30. oktober 2004                    
 
8. november 2004                  

2. - 5. december 2004            

27. december 2004                

5. Mai 2010, Monnaka-Tenjo Hall, Tokio, Japonska

• ITOH, Yuji (*1956, Nagoya, Japonska): Itsuwari naki Kokoro (2010)
  
• PAN, Hwang-Long (*1945, Puli, Tajvan): Labyrinth-Promenade za harmoniko in klavir (2010)
  
• KAWAKAMI, Noriko (*1955, Ehime, Japonska): Nähe mit Distanz (2010)

3. december 2009, Berlinska Filharmonija, Berlin, Nemčija

• KELTEBORN, Rudolf (*1931,  Basel, Švica): Komorna sonata v 3. stavkih (2008/09) za harmoniko, čelo in saksofon
  

26. september 2009, Belgijska hiša, Köln, Nemčija

• HEYN, Volker (*1938, Kalrsruhe, Nemčija) : Short Story...on a Higher Key  (2009) za harmoniko in violino
  

• ROJKO, Uroš (*1954, Ljubljana, Slovenija): Accordica (2009) za harmoniko in violino

• MUENZ, Harald (1965, Schwäbisch Hall, Nemčija): data compression (2009)  za harmoniko in violino

15. maj 2009, National Chiang Kai-Shek Cultural Center, Recital Hall, Tajpej, Tajvan

• POMPE, Urška (*1969, Jesenice, Slovenija): miles above my head (2008)

15. november 2008, XII. Internacionalni harmonikarski festival, Vilnius, Litva

• LAPLANTE, Chantale (*1956, Rimouski, Kanada) :  Stil-leven (2008) za akordeon
  

• SU, Fang-Lin (*1955, Hsin-Chu, Tajvan): The Sketch of Sound (2008) za akordeon
  

• KAWAKAMI, Noriko (*1955, Ehime, Japonska):   Das Licht der Illusion II za akordeon solo (2008)
  

• PAN, Hwang-Long (*1945, Puli, Tajvan): Labyrinth-Promenade XVIII (2008) za akordeon
  

• LEE, Tzyy-Sheng (*1965, Tajpej, Tajvan): Se VII za akordeon solo (2008)
  

• VAUGHAN, Mike (*1954, Anglija): Shangri-la/(Room 101) (2008) za akordeon
  

 
21. junij 2007, Elisabeth-Schneider-Stiftung, Freiburg, Nemčija

• KAWAKAMI, Noriko (*1955, Ehime, Japonska): Farbschattierung (2007) za akordeon, čelo, saksofon
  

• LIM, Hyunkyung (*1967, Pocheon, Koreja): Im schweigenden Dunkel (2007) za akordeon, čelo, saksofon
  

• LAPLANTE, Chantale (*1956, Rimouski, Kanada): Raumstudie_2 (2007) za akordeon, čelo, saksofon
  

• YAMAGUCHI, Yasuko (*1969, Nagasaki, Japonska): Windweben (2007) za akordeon, čelo, saksofon
  

24. maj 2007, E-Werk, Freiburg, Nemčija

• HEYN, Volker (*1938, Karlsruhe, Nemčija): Mythmaker #1 (2002) za akordeon, čelo, saksofon

24. marec 2007, International Workshop of Computer Music and Audio Technology, Hsin-chu, Tajvan

• HUANG,  Jeff (*1965, Tajpej, Tajvan): Pine za akordeon in računalnik (2007)

• TZENG, Shing-Kwei (*1946, Pingtung, Tajvan): Capriccio on Serenade Greenland za akordeon in računalnik (2007) 

26. junij 2006, Elisabeth-Schneider-Stiftung, Freiburg, Nemčija

• ROJKO, Uroš (*1954, Ljubljana): Stone wind (2003-04) za akordeon, čelo, saksofon
  

• OCKERT, Matthias (*1970, Tettnang, Nemčija): Porous Horizons (2005) za akordeon, čelo, saksofon
  

• VAUGHAN, Mike (*1954, Anglija): Landscapes (2004) za akordeon, čelo, saksofon

• CZERNOWIN, Chaya (*1957, Haifa, Izrael): Die Kreuzung (1995) - prva izvedba za akordeon, saksofon in čelo

 
6. april 2004, Svečana dvorana Hiše plemičev, Weimar, Nemčija

• VULC, Tadeja (*1978, Slovenj Gradec): Občutja I, II (2004) za akordeon
  

• AVSEC, Vitja (*1970, Ljubljana): Tema in 12 kratkih variacij (2004) za akordeon
  

 
29. avgust 2003, festival "Carrefour mondial de l’accordéon", Montmagny, Kanada

• LAPLANTE, Chantale (*1956, Rimouski, Kanada) : Contre-nuit za akordeon in trak (2003)   
  

1991, Glasbena šola Vič-Rudnik, Ljubljana

• AVSEC, Vitja (*1970, Ljubljana): Mala suita za akordeon (1991)

AVSEC, Vitja (*1970, Ljubljana)

• Mala suita za akordeon (1991)

            praizvedba: 1991, Glasbena šola Vič-Rudnik, Ljubljana

• Tema in 12 kratkih variacij (2004) za akordeon          
  

            praizvedba: 6. april 2004, Svečana dvorana Hiše plemičev, Weimar, Nemčija

CZERNOWIN, Chaya (*1957, Haifa, Izrael)

• Die Kreuzung (1995)
  

            prva izvedba za akordeon, saksofon in čelo: 26. junij 2006, Elisabeth-Schneider-Stiftung, Freiburg, Nemčija

HEYN, Volker (*1938, Karlsruhe, Nemčija)

• Mythmaker #1 (2002) za akordeon, čelo, saksofon
  

            prva izvedba za akordeon, saksofon in čelo: 24. maj 2007, E-Werk, Freiburg, Nemčija

• Short Story...on a Higher Key (2009) za akordeon in violino

            praizvedba: 26. september 2009, Belgijska hiša, Köln, Nemčija

HUANG,  Jeff (*1965, Tajpej, Tajvan)

• Pine za akordeon in računalnik (2007)

            praizvedba: 24. marec 2007, International Workshop of Computer Music and Audio Technology,    
            Hsin-chu, Tajvan

ITOH, Yuji (*1956, Nagoya, Japonska)

• Itsuwari naki Kokoro (2010)
  

            praizvedba: 5. Maj 2010, Monnaka-Tenjo Hall, Tokio, Japonska

KAWAKAMI, Noriko (*1955, Ehime, Japonska)

• Farbschattierung (2007) za akordeon, čelo, saksofon

            praizvedba: 21. junij 2007, Elisabeth-Schneider-Stiftung, Freiburg, Nemčija

• Das Licht der Illusion II za akordeon solo (2008)

            praizvedba: 15. november 2008, XII. Internacionalni harmonikarski festival, Vilnius, Litva

• Nähe mit Distanz (2010)
  

            praizvedba: 5. Maj 2010, Monnaka-Tenjo Hall, Tokio, Japonska

KELTEBORN, Rudolf (*1931,  Basel, Švica)

• Komorna sonata v 3. stavkih (2008/09) za akordeon, čelo in saksofon
  

            praizvedba: 3. december 2009, Berlinska Filharmonija, Berlin, Nemčija

LAPLANTE, Chantale (*1956, Rimouski, Kanada)

• Contre-nuit za akordeon in trak (2003)

            praizvedba: 29. avgust 2003, festivalu "Carrefour mondial de l’accordéon", Montmagny, Kanada

• Raumstudie_2 (2007) za akordeon, čelo, saksofon

            praizvedba: 21. junij 2007, Elisabeth-Schneider-Stiftung, Freiburg, Nemčija

• Stil-leven (2008) za akordeon
  

            praizvedba: 15. november 2008, XII. Internacionalni harmonikarski festival, Vilnius, Litva

LEE, Tzyy-Sheng (*1965, Tajpej, Tajvan)

• Se VII za akordeon solo (2008)
  

            praizvedba: 15. november 2008, XII. Internacionalni harmonikarski festival, Vilnius, Litva

LIM, Hyunkyung (*1967, Pocheon, Koreja)

• Im schweigenden Dunkel (2007) za akordeon, čelo, saksofon

            praizvedba: 21. junij 2007, Elisabeth-Schneider-Stiftung, Freiburg, Nemčija

MUENZ, Harald (1965, Schwäbisch Hall, Nemčija)

• data compression (2009) za akordeon in violino
  praizvedba: 26. september 2009, Belgijska hiša, Köln, Nemčija
  
  

OCKERT, Matthias (*1970, Tettnang, Nemčija)

• Porous Horizons (2005) za akordeon, čelo, saksofon

            praizvedba: 26. junij 2006, Elisabeth-Schneider-Stiftung, Freiburg, Nemčija

PAN, Hwang-Long (*1945, Puli, Tajvan)

• Labyrinth-Promenade XVIII (2008) za akordeon

            praizvedba: 15. november 2008, XII. Internacionalni harmonikarski festival, Vilnius, Litva

• Labyrinth-Promenade (2010) za harmoniko in klavir

            praizvedba: 5. Maj 2010, Monnaka-Tenjo Hall, Tokio, Japonska

POMPE, Urška (*1969, Jesenice, Slovenija)

• miles above my head (2008) za akordeon
  

            praizvedba: 15. maj 2009, National Chiang Kai-Shek Cultural Center, Recital Hall, Tajpej, Tajvan

ROJKO, Uroš (*1954, Ljubljana)

• Stone wind (2003-04) za akordeon, čelo, saksofon            
  

            praizvedba: 26. junij 2006, Elisabeth-Schneider-Stiftung, Freiburg, Nemčija

• Accordica (2009) za akordeon in violino
  praizvedba: 26. september 2009, Belgijska hiša, Köln, Nemčija
  
  

SU, Fang-Lin (*1955, Hsin-Chu, Tajvan)

• The Sketch of Sound (2008) za akordeon
  

             praizvedba: 15. november 2008, XII. Internacionalni harmonikarski festival, Vilnius, Litva

TZENG, Shing-Kwei (*1946, Pingtung, Tajvan)

• Capriccio on Serenade Greenland za akordeon in računalnik (2007)

            praizvedba: 24. marec 2007, International Workshop of Computer Music and Audio Technology,    
            Hsin-chu, Tajvan

VAUGHAN, Mike (*1954, Anglija)

• Landscapes (2004) za akordeon, čelo, saksofon            
  praizvedba: 26. junij 2006, Elisabeth-Schneider-Stiftung, Freiburg, Nemčija

• Shangri-la/(Room 101) (2008)

            praizvedba: 15. november 2008, XII. Internacionalni harmonikarski festival, Vilnius, Litva

VULC, Tadeja (*1978, Slovenj Gradec)

• Občutja I, II (2004) za akordeon          
  praizvedba: 6. april 2004, Svečana dvorana Hiše plemičev, Weimar, Nemčija

YAMAGUCHI, Yasuko (*1969, Nagasaki, Japonska)

• Windweben (2007) za akordeon, čelo, saksofon            
  

            praizvedba: 21. junij 2007, Elisabeth-Schneider-Stiftung, Freiburg, Nemčija

 AKORDEON SOLO

• AVSEC, Vitja (*1970, Ljubljana): Mala suita za akordeon (1991)

            praizvedba: 1991, Glasbena šola Vič-Rudnik, Ljubljana

• AVSEC, Vitja (*1970, Ljubljana): Tema in 12 kratkih variacij (2004)           
  

            praizvedba: 6. april 2004, Svečana dvorana Hiše plemičev, Weimar, Nemčija

• KAWAKAMI, Noriko (*1955, Ehime, Japonska): Das Licht der Illusion II za akordeon solo (2008)
  

            praizvedba: 15. november 2008, XII. Internacionalni harmonikarski festival, Vilnius, Litva

• LAPLANTE, Chantale (*1956, Rimouski, Kanada): Stil-leven (2008) za akordeon

            praizvedba: 15. november 2008, XII. Internacionalni harmonikarski festival, Vilnius, Litva

• LEE, Tzyy-Sheng (*1965, Tajpej, Tajvan): Se VII za akordeon solo (2008)
  

            praizvedba: 15. november 2008, XII. Internacionalni harmonikarski festival, Vilnius, Litva

• PAN, Hwang-Long (*1945, Puli, Tajvan): Labyrinth-Promenade XVIII (2008)
  

            praizvedba: 15. november 2008, XII. Internacionalni harmonikarski festival, Vilnius, Litva

• POMPE, Urška (*1969, Jesenice, Slovenija):miles above my head (2008)
  

            praizvedba: 15. maj 2009, National Chiang Kai-Shek Cultural Center, Recital Hall, Tajpej, Tajvan

• SU, Fang-Lin (*1955, Hsin-Chu, Tajvan): The Sketch of Sound (2008)
  

            praizvedba: 15. november 2008, XII. Internacionalni harmonikarski festival, Vilnius, Litva

• VAUGHAN, Mike (*1954, Anglija): Shangri-la/(Room 101) (2008)
  

            praizvedba: 15. november 2008, XII. Internacionalni harmonikarski festival, Vilnius, Litva

• VULC, Tadeja (*1978, Slovenj Gradec): Občutja I, II  (2004)       
  

            praizvedba: 6. april 2004, Svečana dvorana Hiše plemičev, Weimar, Nemčija

AKORDEON · VIOLINA

• HEYN, Volker (*1938, Kalrsruhe, Nemčija): Short Story...on a Higher Key  (2009)

            praizvedba: 26. september 2009, Belgijska hiša, Köln, Nemčija

• ROJKO, Uroš (*1954, Ljubljana): Accordica (2009)
  

            praizvedba: 26. september 2009, Belgijska hiša, Köln, Nemčija

• MUENZ, Harald (1965, Schwäbisch Hall, Nemčija): data compression (2009) 
  

            praizvedba: 26. september 2009, Belgijska hiša, Köln, Nemčija

AKORDEON · PIANO

• ITOH, Yuji (*1956, Nagoya, Japonska): Itsuwari naki Kokoro (2010)
  

            praizvedba: 5. Maj 2010, Monnaka-Tenjo Hall, Tokio, Japonska

• PAN, Hwang-Long (*1945, Puli, Tajvan): Labyrinth-Promenade za harmoniko in klavir (2010)
  

            praizvedba: 5. Maj 2010, Monnaka-Tenjo Hall, Tokio, Japonska

• KAWAKAMI, Noriko (*1955, Ehime, Japonska): Nähe mit Distanz (2010)
  

            praizvedba: 5. Maj 2010, Monnaka-Tenjo Hall, Tokio, Japonska

AKORDEON · TRAK

• LAPLANTE, Chantale (*1956, Rimouski, Kanada): Contre-nuit za akordeon in trak (2003)

            praizvedba: 29. avgust 2003, festivalu "Carrefour mondial de l’accordéon", Montmagny, Kanada

AKORDEON · RAČUNALNIK

• HUANG,  Jeff (*1965, Tajpej, Tajvan): Pine za akordeon in računalnik (2007)
  

            praizvedba: 24. marec 2007, International Workshop of Computer Music and Audio Technology,   
            Hsin-chu, Tajvan

• TZENG, Shing-Kwei (*1946, Pingtung, Tajvan): Capriccio on Serenade Greenland za akordeon in računalnik (2007)
  

            praizvedba: 24. marec 2007, International Workshop of Computer Music and Audio Technology,   
            Hsin-chu, Tajvan

AKORDEON · ČELO · SAKSOFON

• CZERNOWIN, Chaya (*1957, Haifa, Izrael): Die Kreuzung (1995)
  

            prva izvedba za akordeon, saksofon in čelo: 26. junij 2006, Elisabeth-Schneider-Stiftung,
            Freiburg, Nemčija

• HEYN, Volker (*1938, Karlsruhe, Nemčija): Mythmaker #1 (2002)
  

            prva izvedba za akordeon, saksofon in čelo: 24. maj 2007, E-Werk, Freiburg, Nemčija

• KAWAKAMI, Noriko (*1955, Ehime, Japonska): Farbschattierung (2007)
  

            praizvedba: 21. junij 2007, Elisabeth-Schneider-Stiftung, Freiburg, Nemčija

• KELTEBORN, Rudolf (*1931,  Basel, Švica): Komorna sonata v 3. stavkih (2008/09)
  

            praizvedba: 3. december 2009, Berlinska Filharmonija, Berlin, Nemčija

• LAPLANTE, Chantale (*1956, Rimouski, Kanada); Raumstudie_2 (2007)
  

            praizvedba: 21. junij 2007, Elisabeth-Schneider-Stiftung, Freiburg, Nemčija

• LIM, Hyunkyung (*1967, Pocheon, Koreja): Im schweigenden Dunkel (2007)
  

            praizvedba: 21. junij 2007, Elisabeth-Schneider-Stiftung, Freiburg, Nemčija

• OCKERT, Matthias (*1970, Tettnang, Nemčija): Porous Horizons (2005)
  

            praizvedba: 26. junij 2006, Elisabeth-Schneider-Stiftung, Freiburg, Nemčija

• ROJKO, Uroš (*1954, Ljubljana): Stone wind (2003-04)           
  

            praizvedba: 26. junij 2006, Elisabeth-Schneider-Stiftung, Freiburg, Nemčija

• VAUGHAN, Mike (*1954, Anglija): Landscapes (2004)          
  

            praizvedba: 26. junij 2006, Elisabeth-Schneider-Stiftung, Freiburg, Nemčija

• YAMAGUCHI, Yasuko (*1969, Nagasaki, Japonska): Windweben (2007)
  

            praizvedba: 21. junij 2007, Elisabeth-Schneider-Stiftung, Freiburg, Nemčija

Med nominiranimi posnetki za Music Awards, MUZIK 2009 <področje: založništvo v Tajvanu>, je izstopal album sopranistke Chen Hsin-Ying s Primožem Parovelom v koprodukciji z uveljavljeno založbo na področju klasične glasbe ArchiMusic. Za razliko od tipičnega vokalnega solo albuma, je prevzela spremljavo na tem albumu harmonika. Sama zasedba ni samo novost na področju domače snemalne industrije, temveč je tudi izven meja zelo redka.

Kakšno predstavo dobite, ko pomislite na instrument harmonika? Majhen pub v Latinski Ameriki, kjer tango plesalci flirtajo ob spremljavi najljubšega instrumenta? Chin-men Wanga in Li Bing-Huija in tonov harmonike, ki so spremljali njune pesmi o spremenljivosti življenja? Harmonika s tipičnim zvokom in diferencirano možnostjo igranja ni bila razvita vse do 19. stoletja, od takrat pa se je razširila po vsem svetu.

Zaradi poznega izuma se harmonika redko pojavlja v dvoranah klasične glasbe, ljudem pa je poznana kot folklorni instrument. Ne glede na to, pa je Primož Parovel na posnetku „Amore, amore...“ z neverjetno dinamiko, ki je zelo podobna nam veliko bolj poznanemu klavirju, ter s tipičnimi značilnosti, ki ga nudi zvok harmonike, uspel ustvariti s pevko neverjeten dialog, celo večji kot s klavirjem. Parovel, zmagovalec 12. Internacionalnega harmonikarskega tekmovanja Arrasate v Španiji 2004 igra mojstrsko in neverjetno naravno. Zbirka 6 samospevov sodobnega skladatelja H. Bertholda napisane originalno za sopran in harmoniko demonstrira lastnosti harmonike in preseneti celo ljudi, ki jim je ta zasedba povsem tuja.

Vključeno v tem albumu so tudi ljubezenske pesmi od 17 stoletja do dvajsetega stoletja iz Nemčije, Italije in Španije, vesele, žalostne, melanholične..., vse z izrednim izraznim sporočilom Hsin-Ying Chen, ki se dotakne poslušalcev. Zadnja skladba na albumu so 4 madrigali J. Rodriga. Tu je moč v zelo kratkem času dobiti vpogled v razumevanje različnih karakterjev in odličen izbor skladb Hsin-ying Chen.

Poleg odličnega umetniškega izraza, je pri albumu treba še posebej omeniti komorno igro med Primožem Parovelom in Hsin-ying Chen, ki sodelujeta skupaj že več kot deset let z nemim razumevanjem in čustvenostjo. Umetnika sta se spoznala na Akademiji za glasbo Franz Liszt v Weimarju, v Nemčiji, na predlog profesorja, ki je utrl pot novi komorni skupini, kateri je sledilo v letu 1999 3. mesto na 36. Internacionalnem harmonikarskem tekmovanju v Klingenthalu in številna povabila na koncerte širom po Evropi. Sodelovanje obeh glasbenikov pa ni ostalo samo na glasbeni ravni temveč je preraslo tudi v življenjsko partnerstvo.

„Amore, amore...“ je dobila izredno dobro kritiko na tekmovanju Music Awards, MUZIK 2009 in ji je zmanjkalo le 0,1 točke do 1. nagrajenega CD-ja. Vendar bi lahko sopranistko v odlični kombinaciji s harmoniko definitivno opisali kot zmagovalca v Tajvanu.

Hsin-Ying Chen in Primož Parovel pripovedujeta o „Amore, amore...“

MUZIK: Zakaj ste želeli posneti ta album?

Hsin-Ying Chen: Mislim, da je to usoda. Pred 10 leti sem spoznala Primoža Parovela v Nemčiji. Na pobudo profesorja je bila ustanovljena ta komorna zasedba. Takrat sem prvič spoznala, da je možen študij harmonike kot glavni predmet, kar je bilo zame takrat dokaj neverjetno.

Primož Parovel: Na izmenjalnem koncertu akademij sva prvič nastopila v tej zasedbi in vsi so bili zelo navdušeni, kar je bila idealna odskočna deska. Kasneje sva razširila repertoar, koncertirala v različnih deželah in postala celo internacionalna nagrajenca. Sama glasba naju je združila tudi v življenjska partnerja, kar si na samih začetkih nikakor nisva mogla predstavljati.

Hsin-Ying Chen: Še enkrat bi rekla, da je vse usoda. Album ni samo priča najinega 10. letnega sodelovanja, temveč tudi izraz najine ljubezni.

M: Kako je prišlo do naslova „Amore, amore..“?

C: Povod so bile ljubezenske pesmi različnih karakterjev, ki sva jih posnela. Na albumu je največ italijanskih skladb, zato sva se odločila za uporabo italijanske besede za ljubezen – amore.

M: Ali ima izbor skladb kakšen poseben pomen?

C: Rezultat več kot desetletnega sodelovanja sva strnila v izbor samospevov iz Nemčije, Italije in Španije. V tem času sva s Parovelom študirala v Nemčiji, imela turnejo po Španiji, zato sam program ni samo odraz učnih izkušenj, temveč najinih življenjskih izkušenj.

M: Kot ste omenili so na albumu samospevi iz Nemčije, Italije in Španije. Kako interpretirate pesmi v različnih jezikih?

C: Po začetnem izobraževanju, ki je slonelo na italijanski šoli, sem študirala v Nemčiji, tako da bi rekla, da imam za oba jezika neko razumevanje za original. Ko sem se začela ukvarjati s špansko literaturo, sem poskusila najti študente iz Španije, da bi se naučila njihove izgovorjave in akcenta. Toda resnični smisel jezika sem dojela na turneji s Parovelom po Španiji, kjer sem imela neprestano priliko poslušati španski jezik in doživeti njihove navade. Po tem se je počasi spremenil način, kako uporabljam španščino. Poslušala sem tudi veliko španskih ljudskih pesmi, ki so me inspirirale pri moji interpretaciji in pa tudi sodelovanje s Parovelom. Te izkušnje so bile zelo pomembne zame.

M: Na albumu je veliko skladb z originalno spremljavo na klavirju, orglah, čembalu in celo z orkestrom... Kako je možno na harmoniki izvesti to literaturo?

P: Harmonika na katero izvajam literaturo je instrument z melodičnim basom. Poleg desnega manuala imam na levi strani 54 basov razporejenih v kromatičnem vrstnem redu. Ta instrument mi nudi možnost, da izvajam vse skladbe iz originalnega notnega zapisa za instrumente s tipkami z dvema manualoma. Glede orkestrske spremljave, sva najprej poslušala originalno verzijo. Oba sva bila mnenja, da nudi harmonika s svojim zvočnim potencialom izredno dober medij za reprodukcijo, še posebej tistih skladb, kjer je potreben mehak lesni ton. Za izvedbo le teh skladb sem uporabil priredbo istega skladatelja za klavir. Sama izvedba na harmoniki je izredno zahtevna, vseeno pa se je trud izplačal, saj je končni rezultat precej prepričljiv.

M: Album je prejel na tekmovanju Music Awards, MUZIK 2009 drugo najvišjo oceno v kategoriji založništvo v Tajvanu. Kaj mislite o tem?

H: Samo 0,1 točke za prvo uvrščenim. Vesela sem tega rezultata in se vsem zahvaljujem za pozitivno kritiko.

P: Dobro bi bilo, če bi še enkrat preverili, kje je prišlo do napake, da nisva zmagala... (smeh), ampak resno, globoko sem počaščen in hvaležen, da je prvi album v zasedbi sopran in harmonika v zgodovini v Tajvanu takoj prišel med najvišja mesta.

M: Kakšne občutke želita prenesti z albumom med poslušalce?

H: Hitro moderno življenje nam onemogoča, da bi se zavedli pravih notranjih čustev, pa ne samo tega, temveč tudi, da imamo srce polno ljubezni. Z njim lahko širimo pozitivno energijo in prispevamo k boljšemu svetu.

P: Prihajam iz sLOVEnije, sam sem zelo romantična oseba. Trenutno se svet nahaja v zelo težki situaciji. Pozitivno energijo s tega albuma bi rad poslal med ljudi po vsem svetu.

Na odličnem in edinstvenem samospevnem večeru je sploh prvič pri nas nastopil tajvansko-slovenski vokalno-instrumentalni par sopranistke HSIN-YING CHEN in PRIMOŽ PAROVEL
Dr. Franc Križnar

Očitno se je abonmajski ciklus Klasika, ki ga v Velenju že 4. sezono zapored prireja v svoji veliki dvorani Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, že tako prijel, da je že kar na prvem koncertu uspel zapolniti enega njihovih največjih koncertnih prostorov. To pa je za samospev, s katerim sta se predstavila odlična tajvansko-slovenska umetnika pevska solistka - sopranistka Hsin-Ying Chen in naš harmonikarski as Primož Parovel, več kot odličen rezultat. Hkrati pa je šlo za neke vrste edinstveno zasedbo, ki je pri nas v tolikšni meri sploh še nismo slišali. V številnih vokalno-instrumentalnih miniaturah, kamor samospev sodi, pa smo v prvem delu slišali sama izvirna dela, arije iz 17. stol. (S. Rosa, G. Caccini in A. Scarlatti), na začetku drugega dela še arije, nastale stoletje kasneje (G. Paisiello, G. Giordani in G.B.Pergolesi), z mlajšo glasbo pa sta umetnika postregla v tri cikluse skladateljev Joaquina Rodriga (4 madrigali), Bertholda (6 Akkordeon Lieder) in Manuela de Falle (7 popularnih španskih pesmi).

Prav gotovo je šlo v nastopu omenjenega dua za izvrsten glasbeni dogodek, ki je v tem pogledu presenetil tudi poznavalce. Saj nam veliko bolj znani domači harmonikar Primož Parovel, ki ga poznamo zgolj kot solista, tokrat ni postregel niti s fragmentom solističnega harmonikarskega dela, kar samo potrjuje repertoarno in izvedbeno odličnost omenjenega dua. Pri tem pa gre poudariti še to, da so bila v večini dela za glas in spremljavo izvedena v izvirnih notnih zapisih skladateljev, torej niso bila posebej prirejena ali prilagojena spremljevalni harmoniki, kar samo utrjuje virtuoznost P. Parovela. Pa tudi solistka-sopranistka H.Y. Chenova se je s petjem ves večer na pamet in z odlično dikcijo petja v izvirnih jezikih (italijanščina, španščina, nemščina,...) izkazala za odlično solistko, interpretinjo samospeva. Pri tem velja popraviti avtorja koncertnega lista, da je šlo v primerih starih arie antiche (antičnih arij) za zapise spremljevalnega oštevilčenega basa (in  ne samo za basso continuo), kar vse pa seveda v ničemer ne okrni vrednosti omenjenega dogodka in odličnih umetniških dometov obeh glasbenikov. Uigrani umetniški in življenjski par je tako dal krepko lekcijo našemu tovrstnemu poustvarjalnemu prostoru, ki jih oba umetnika kljub doslej že kar precejšnjemu številu podobnih koncertov po celem svetu in celo cedejki s podobnim repertoarjem, pri nas še nismo slišali; niti v samih državnih centrih še ne! Ali to pomeni razvrednotenje slednjih in prevrednotenje Velenja - kot zagotovo vedno bolj pomembnega vsedržavnega glasbenega centra - to naj razberejo bralci sami. Kajti tokratno in polnoštevilno občinstvo je to v dvorani na koncertu že ocenilo; več kot pozitivno, odlično!

Pantomimik Harald Seime in harmonikar Primož Parovel sta navdušila v Hermsdorfski cerkvi z njunim programom “Tango – življenje”

Hermsdorf je doživel premiero programa za Imaginato „Akordeon meets pantomimo“
Redaktorica OTZ Carola Frindert

Hermsdorf. Cel večer nista spregovorila eno besedo, tako solist na instrumentu kot pantomimik. Vseeno jima je uspel tako zgovoren dialog, da sta njuno publiko očarala. Govor je o pantomimiku Haraldu Seime-ju in klasičnem harmonikarju Primožu Parovelu.
S strastnim aplavzom je bil nagrajen dosežek tako različnega umetniškega para. In spontano vabilo kantorja Everya Zabela, priti še enkrat v goste, ki ga je publika nagradila s srčnim aplavzom, govorita tudi sama zase.

Pri tem je šlo pri predstavi „Akordeon meets pantomime“ za nenavadno uprizoritev. Akterja sta si upala predstaviti skupno predstavo, koncipirano za Imaginata Jeno. Tam so celo leto originalne, k „doživetjem usmerjene“ naravoslovne postaje, gledališče in koncertni program. Predstava mora biti „eksperimentalna za vsa čutila“, služiti mora izumiteljskemu duhu in širiti zmožnosti predstave.  Točno to je bilo ponujeno v Hermsdorfu. S svojo harmoniko je Primož Parovel ustvaril kuliso za nemo umetnost gibanja. In pri tem je šel do ekstremov, kar lahko nudi glasbena interpretacija. S „Quetsch“, skladbo sodobnega skladatelja Volkerja Heyna, je razstavil tango na najosnovnejše elemente in izvabil na višku iz harmonike čiste, jasne, piščali podobne tone.

Prvobitnost, sposobnost se osredotočiti na najpomembnejše, označujejo mojstrstvo Haralda Seimeja.  Obvladovanje gestike in mimike do skrajne meje, tej tehniki je sledila publika s tako napetostjo, da je v cerkvi v dolgih časovnih odsekih vladala brezdušna tišina.

Uroš Rojko: Koncertni portret v Freiburgškem E-Werku

... Za njegov 50. rojstni dan se je zgodil v Freiburgškem E-Werku koncert, v katerem so interpreti vdano in suvereno predstavili izbor njegovih del za komorne zasedbe. Poseben doživljaj je bila energična izkušnja izven vseh meja z "Whose song", očarljivo interpretiran od Primoža Parovela. Kakšne zvoke zna Rojko izvabiti iz tega instrumenta z besedami ni opisljivo. Na tem mestu je bilo še enkrat več razločno, da je za Rojka instrument transportno sredstvo za kompozicijsko idejo, ki slavi čez vse meje izvedljivosti.

Primož Parovel je prepričal z briljantnimi pasažami na koncertu v Hephatakirche v Treysi

Schwalmstadt ■ Harmonika je priljubljeno glasbilo narodne glasbe, zabavne glasbe...  Ta pogosto pogost podcenjen instrument zna pa še veliko več, kar je ta konec tedna demonstriral virtuoz na harmoniki, Primož Parovel iz Slovenije, na presenečenje, užitek in občudovanje publike. Dejansko ima harmonika z majhnimi orglami veliko skupnega in tako na noben način ni zmotno na harmoniki izvajati baročno glasbo, prvotno mišljeno za čembalo ali orgle.

Primož Parovel je izbral 2. angleško suito v a-molu J.S. Bacha, zahtevno, obširno delo visoke koncertne zahtevnosti, ki ga ni samo brezhibno v njegovi skorajda virtuozni  interpretaciji izvedel, ampak zelo lepo oblikoval. Na primer z instrument tipičnimi možnostmi z mehom postaviti akcente. Skorajda osupljiva je bila tehnika, s katero so bile igrane na harmoniki, na basih, z levo roko briljantne pasaže in figure. Na začetek je Primož Parovel postavil izbor petih izmed več kot 700 eno-stavčnih sonat za čembalo italijanskega virtuoza Domenica Scarlattija. Ta glasba je na poseben način lahkotno, rahlo, igrivo ukrojena za čembalo. Tudi igriva eleganca teh del je doživela na harmoniki ustrezno realizacijo. Zopet enkrat je bila Glasba ob koncu tedna – do sedaj že 261. – izkušnja in doživetje posebno visoke glasbene kvalitete.

Nova gorica - Koncert cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška, ki ga je v torek, 13. julija, pripravil Kulturni dom Nova Gorica, je bil rariteta par excellence. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da sta nastopila dva vrhunska glasbenika, ki združujeta kvaliteto, ekstravaganco in izredno muzikalno občutljivost za drobno zvočno niansiranje.

Prefinjeno petje je demonstrirala mlada sopranistka Hsin-Ying Chen iz Tajvana, ki trenutno študira na Visoki šoli za glasbo Franz Liszt v Weimarju. Očaral in omrežil nas je njen nevsiljiv, tako rekoč diskretno privlačen glas, ki so mu tuji vsaki kričavi nastavki. Še več, njeno petje se kiti s prislovnično skromnostjo vzhodnjaških umetnikov, ki jim svoboda izražanja, pomeni predvsem izvajalski užitek z `začimbo`vljudnostne zadržanosti.

Chenova obvlada vse prvine lepega (šolanega) petja. Je pač (v šolskem in repertoarnem smislu) prestopila med poustvarjalce evropske tradicije, se veščin umetniškega izražanja že dodobra priučila ter brez zadržkov osvojila tudi ljubitelje petja v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici. Pevski nastavek njenega glasu je izdelan, tonsko in intonančno neoporečen, predvsem pa zelo izrazen. `Zvezdniških´ izbruhov, ki jim podleže prenekateri zahodnjak (vedeti je pač treba, da je bila kariera solo pevca, še posebej to velja za sopranistke, v konceptu naše umetniške vzgoje, vedno nekoliko privzdignjena zadeva, ´primadonstvo` pa je v določenih dobah prešlo skoraj med aristokratske drže), pri mladi tajvanski umetnici pa znakov takšnih narcisoidnih `simptomov`vsekakor ni moč zaznati.

V Slovenijo jo je pripeljal njen instrumentalistični partner Primož Parovel, ki na isti šoli v Weimarju podiplomsko študira klasično harmoniko. Parovel je pred tem končal študije pri Erno Sebastianu, velja za enega najobetavnejših harmonikarjev pri nas. S tajvansko pevko že kar nekaj časa nastopata, deležna pa sta bila tudi že priznanj in nagrad na mednarodnih tekmovanjih. Tokratni koncert je bil sicer zasnovan dokaj konvencionalno. Večinoma smo poslušali priredbe skladb, ki so bile izvorno napisane za drugačne sestave (izjema so bile le nekoliko modernistično obarvane Padrosove Canconero del lugar, ki jih je skladatelj ustvaril prav za to zasedbo), koncert pa s tem ni izgubil umetniškega naboja.

Parovel je vrhunski glasbenik, ki se zna podrediti vodilnemu pevkinemu glasu, predvsem pa igra natančno in z lahkotnostjo virtuoza. Odlikuje ga tudi izjemen občutek za stilno oblikovanje, denimo, starinskih madrigalov Rose, Caccinija in Scarlattija, ki o harmoniki najbrž niti sanjali še niso, in so bili skoraj slepo zaverovani le v vokal, v človeški glas, v petje, ki je edini pravi `ekvivalent`božanskosti. Tokratni koncert je podrl še eno zgodovinsko ´zablodo`in združil na videz nezdružljivo, na visoko estetsko raven pa je povzdignil glasbilo ´plebejskega` stanu.

Primož Parovel

Živi razpet med Tajvanom, Nemčijo in Slovenijo. In predvsem živi z in za harmoniko. Po končani srednji glasbeni šoli v Ljubljani je študij nadaljeval v Nemčiji in na Finskem pri najuglednejših pedagogih in že kot študent navezoval stike s skladatelji ter se posvečal sodobni glasbi in nenavadnim projektom. To pot nadaljuje in gradi povsod, kjer v določenem trenutku živi in deluje.  

Pogovarjala ob njegovem spomladanskem postanku v Sloveniji, ko je na Tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov kot član žirije ocenjeval harmonikarje. Bil je ravno na turneji v Nemčiji, kjer je pripravljal dva koncertna nastopa z enim najbolj znanih tamkajšnjih pantomimikov, Haraldom Seime-jom.

Spoznala naju je gospa, ki se je pri meni učila harmoniko. Gospoda Seime-ja je povabila na moj koncert, tam ga je prevzelo spoznanje, česa vse je harmonika zmožna, in tako je letos v okviru koncertnega cikla Imaginata Jena prišlo do programa, kjer bova združila najini umetnosti. S svojega muzikalnega stališča sem se odločil osvetliti tango, ki je trenutno zelo aktualen, vendar je večina izvajanih skladateljev precej stereotipna, zato sem iskanje malo razširil. Našel sem marsikaj zanimivega pri Stravinskem, Satieju, Cageu pa Tiensuu-ju. Nemški skladatelj Volker Heyn je pod vplivom tanga nueva napisal „Quetsch“ povsem sodobno skladbo s šumi, v kateri je le slutiti elemente tanga, medtem ko je japonski skladatelj Maki Ishi  v skladbi „Tango Prism“ zelo znani temi tangov spustil skozi prizmo, tako da se vsake toliko v njegovi skladbi pojavijo zvoki, ki nas spomnijo na tango, nato pa se oddaljijo. Vse to ponujam pantomimiku, seveda pa bova koncepta uskladila. Odkar se resneje ukvarjam z umetnostjo na harmoniki, skušam sodelovati z drugimi umetnostmi v projektih, ki so na meji tega, kar si ljudje predstavljajo, da je harmonika, in z umetniki, ki v svoji umetnosti predstavljajo sam vrh in so pripravljeni na določen eksperiment oziroma na določen prestop tega, kar naj bi bilo običajno.

>Od mladostne odločitve, da se posvetiš harmoniki, do mednarodnega prodora na precej nenavadnem umetniškem polju je dolga pot. Kaj je bil najodločilnejši korak?

Veliko jih je bilo, a najpomembnejša je  bila odločitev, da grem po srednji glasbeni šoli študirat v tujino. Najprej v Weimar, v novo okolje, v veliko deželo z izredno bogato glasbeno preteklostjo in močno samozavestjo, kjer stremijo k popolnosti. Iz okolja, v katerem si se že nekoliko uveljavil,  prideš mlad, neznan, nimaš nikogar, ki bi ti lahko pomagal. Potrdiš se lahko samo z igranjem, s svojim pristopom do umetnosti. Zelo hitro odrasteš in se naučiš drugače reagirati kot doma. V petih letih si ustvariš nov krog prijateljev, nato se odpraviš dalje. Ko sem končal študij pri gospodu Kovalu, sem se odločil za Sibeliusovo akademijo na Finskem, za profesorja Mattija Rantanena, ki sem ga srečeval že na mojstrskih tečajih. Finci so zelo odprti, na zelo inovativen način združujejo vplive vzhoda in zahoda, med katera so razpeti. Oprli so mi veliko novih pogledov na glasbo in obogatili moj repertoar pa tudi delovanje. Po enem letu na Finskem sem se vrnil v Wuerzburg na podiplomo in piko na i je postavil prof. Hussong, ki ni le vplival na moje igranje ampak tudi na to, da sem navezal številne stike s skladatelji in glasbeniki. Tako me je skladateljica Chantale Laplante povabila celo v Kanado, kjer sem igral v Quebecu na največjem harmonikarskem festivalu severne Amerike.

Pomembne so tudi izkušnje, ki mi jih je pomagal pridobiti Hussong kot verjetno edini harmonikar, ki se mu je uspelo etablirati v klasičnih krogih in si pridobiti status, kot ga imajo največji interpreti klasične glasbe na drugih inštrumentih. Ko sem pri njem zaključil mojstrski razred, najvišjo mogočo obliko študija, sem se vrnil domov in leta 2004 so mi na naši akademiji podelili naziv docenta. Deloval sem, kolikor se je dalo, in opazoval, kako se odvijajo možnosti, da bi svoja znanja posredoval naprej. A ko sem videl, da se odločitve z odprtjem oddelka za harmoniko na AG odlagajo, sem se zaposlil kot svobodni umetnik in seveda sprejel vse ponudbe tudi iz tujine. V Nemčiji sem se vključil v Trio Ecco v zasedbi čelo, harmonika, saksofon, s katerim smo v zelo kratkem času uspeli spodbuditi veliko število skladateljev, od Nemčije, Japonske, Koreje, do Kanade, da so pisali za to zasedbo. V dveh letih smo imeli lepo število odmevnih koncertov. Bilo je izredno zanimivo, ker se je naš menedžment specializiral za naročila skladateljem in je šlo za zelo inovativne projekte, poleg tega sem bil pol leta vsako leto zaposlen. Pol leta pa je bilo treba početi še kaj drugega, poučevati ali pa se odpraviti kam dlje. Spomnil sem se, da sem imel še kot študent nekaj koncertov v Tajvanu, kjer je bil odziv zelo dober in sem dobil nekaj ponudb, a sem moral na žalost takrat oditi. Tako sem se leta 2006 vrnil tja in s tajvansko violinistko Shumin Lin, ki je v Arizoni zaključila študij kot najmlajša doktorica glasbe, odigral tri koncerte na vidnih mestih. Turneja je bila tako odmevna, da so po njej začele prihajati nove možnosti, ki so pripeljale do današnje situacije - pol leta sem na Tajvanu in pol leta v Evropi. V Tajvanu je pred kratkim moje delovanje prevzela mednarodna agencija, ki  zastopa umetnike v azijskem prostoru.

>Primerjava med temi tremi zelo različnimi deželami je za nas zanimiva v mnogih pogledih. Si spoznaval njihovo glasbeno izobraževanje? 

Nemčija ima po pokrajinah in deželah zelo različno ureditev in je tudi v tem smislu zelo liberalna. V nasprotju s Finsko, kjer jih je malo in se trudijo iz vsega iztisniti zadnjo kapljico, je Nemčija ogromna dežela, kjer najdeš ekstreme, od najvišjega nivoja do podpovprečja. Nemci so zelo samozavesten narod zaradi dolge tradicije uspehov na internacionalni ravni. Bistvene uspehe imajo tam genialni posamezniki s katerimi se Nemčija prezentira v internacionalnem prostoru. Kot tujec zelo težko prodreš, ker te vedno primerjajo s svojimi najboljšimi. Na Finskem je čisto drugačno. Njihov šolski sistem skoraj edini v Evropi konkurira azijskim deželam. Pred dvema letoma je bila Finska v internacionalni primerjavi šolskih sistemov PISA-študije celo najboljša, letos je bila na drugem mestu za južno Korejo. Na Finskem mora vsak učenec obvezno vsaj tri leta igrati en inštrument, ampak ne v glasbeni šoli temveč v redni šoli, s čimer dosežejo splošno poznavanje not pa tudi spoštovanje do tega, kar počnejo profesionalni umetniki. Gledališča in opere so polni in to pri projektih, ki so za poslušalce zelo zahtevni. Popolnoma normalno je, da povsod izvajajo novo finsko glasbo, ljudje z njo živijo. Finska se je odločila, da prek izobrazbe, kulture in športa uveljavi svoje ime. Mene se je zelo dotaknila in mislim, da bi se kot majhen narod lahko zgledovali po njej.

>Kje pa se tu najde Tajvan?

Azijske dežele so že tradicionalno usmerjene v zelo dobro izobraževanje, njihova mentaliteta temelji na Konfuciju, ki je strukturo družbe definiral tako, da so izobraženci, učitelji in zdravniki v družbi na prvem mestu. Na drugo mesto pridejo kmetje, ker pridelujejo hrano za vse, industrija, trgovina in menedžerstvo pa tam sodijo šele na tretje mesto. Pri tem ne gre za zaslužek, ampak za veljavo, ugled, spoštovanje. Tam vsakdo, ki se odloči za učiteljski ali zdravniški poklic, ve, da ne bo obogatel, da bo življenje posvetil reševanju človeških problemov, a bo spoštovan in upoštevan. In k temu stremi veliko ljudi. V Tajvanu realizirajo veliko projektov t.i. neprofitnega značaja, ki jih podpirajo firme, podjetniki, ker si tako pridobijo ugled. Tega ne usmerja politika, temveč njihova tradicija. Njihove šole zelo dobro delujejo, kar dokazujejo tudi vsakoletne študije. V samem Tajpeju in njegovi okolici je več kot sto univerz, kjer je mogoče študirati glasbo. To poskrbi za konkurenco. Veliko Tajvancev študira v tujini, v Franciji, Ameriki, Nemčiji, in ko se vrnejo, ustanavljajo šole, kjer uveljavljajo znanje, ki so ga pridobili zunaj. Zato je tam zelo internacionalno okolje, kjer hoče vsak pokazati najboljše rezultate. In fascinira me, da kljub hudi konkurenci obstaja spoštovanje do posameznih šol in raznolikosti med njimi. Veliko je tudi odličnih koncertov z najvidnejšimi svetovnimi umetniki, orkestri, tako da so mi tam najboljše evropske predstave celo laže dosegljive, kot so mi bile v Evropi. Imam pa tudi možnost sodelovanja z mnogimi odličnimi mednarodnimi umetniki.

>Kako se tam  počutiš in znajdeš kot tujec?

Res je na Tajvanu 22 milijonov prebivalcev, zelo je daleč in drugačen od Evrope, imaš občutek, da si na drugem svetu. A zame je to ena najbolj odprtih dežel. V kitajski kulturi je gostoljubnost močno prisotna, poleg tega na Tajvanu zelo dobro govorijo angleško, tako da se počutiš dokaj domače. Za uradni jezik so vzeli pekinški dialekt, govorijo pa seveda tajvansko narečje. V kitajski kulturi je zanimivo, da so znaki povsod popolnoma enaki. Kljub temu, da so narečja zelo različna, uporabljajo za isto besedo vedno isti znak. Ko se je kitajski imperij širil po Aziji, nobenemu novemu ljudstvu niso vsiljevali svojega jezika, dali pa so mu pisavo, tako da so se lahko po njej sporazumevali. Da lahko bereš časopise, je treba obvladati tri do štiri tisoč znakov, za študij pet do šest tisoč, tisti, ki se z jezikom posebej ukvarjajo, pa morajo obvladati čez deset tisoč znakov. Za osvajanje te pisave sta potrebna zelo sistematičen pristop in dolgoletna vaja. Opažam, da jim je to nehote v pomoč pri učenju inštrumenta in drugih veščin. Vsakodnevna vaja in disciplina sta prisotni že v njihovi kulturi. Kaže, da se bom moral naučiti še tega jezika, ker bom tam vse več deloval. Določene reči znam povedati, lahko grem v trgovino, znam si kupiti vozovnico, skratka vse, kar mi pomaga preživeti. Za nas Slovence je dodaten napor prepoznavati štiri različne tone oziroma intonacije, na katere se izgovori vsaka njihova beseda. Z vsakim tonom ima beseda drugačen pomen in to zelo drugačen. Moja prednost je morda le to, da sem glasbenik in da slišim te razlike Treba se bo naučiti tudi znakce, namreč vsa imena mest, ulic, vsi napisi so v tej pisavi. Samo številke so arabske, da ne zamudiš vlaka.

>Če ga najdeš!

No, na metroju so po zvočniku zdaj začeli uporabljati angleščino, da veš, kje se je vlak ustavil. Tudi angleški napisi se najdejo ali pa v obeh pisavah. Me je pa bilo dolgo strah iti sam v Tajpej, v samem centru živi dva milijona ljudi, pretoki mase na podzemni železnici in množica linij te čisto zmedejo, znakcev ne znaš prebrati in hitro se lahko zgubiš. Zdaj sem se končno že sposoben sam znajti.

>Kakšna pa je vloga harmonike na Tajvanu, po izkušnjah v dveh državah, kjer je harmonika verjetno na najvišji stopnji?

Tajvan ima podobno razvito glasbeno kulturo kot Japonska, ima tudi že dolgo tradicijo lastnih univerz, kjer se da študirati zahodno klasično glasbo na zelo visokem nivoju. V Aziji je velik interes skladateljev in glasbenikov za harmoniko, za organizacijo koncertov s harmoniko. Tajvan je bil več kot petdeset let pod Japonci, ti so ga tudi industrializirali pa tudi prinesli harmoniko, izvajali so japonske mornarske pesmi, pred 30 leti so bili moderni celo harmonikarski orkestri, ampak vedno na zelo poljudni stopnji. Ni prišlo do prestopa na višji nivo tako kot v Nemčiji ali na Finskem. Sam zvok harmonike pa Tajvancem ni tuj, saj je ta po svoji duši tudi azijsko glasbilo. Pri glasbilu šen, kitajskih ustnih orglah, enem najstarejših glasbil, ki so ga izdelali skoraj 3 tisoč let pred našim štetjem, so prvič uporabili prosto nihajoče metalne glasilke, katerih nihanje  sprožiš z zrakom. Ta princip je v 18. stoletju priromal v Evropo, kjer so začeli na tej podlagi razvijati orgle, harmonij in podobna glasbila. Na Japonskem je harmonika v močnem vzponu, Tajvan pa se odpira. Sodelujem z mnogimi skladatelji. Tu je še Kitajska, ki je glasbeno povezana z Rusijo, in ima trenutno največ harmonikarjev na svetu. Kitajski glasbeniki, ki so iz tujine prinesli popolnoma nova znanja, tam niso bili odrinjeni, ampak so postali profesorji na šolah in so v najkrajšem času vzgojili cele generacije dobrih glasbenikov, tako da zdaj na internacionalnih tekmovanjih glasbenikov dobivajo številne nagrade. V nasprotju z Evropo, kjer včasih prihaja do zastoja v predajanju znanja, je pri Kitajcih ta proces stekel izredno hitro. Za zdaj sodelujem z več tajvanskimi univerzami in poskušam pomagati pri ustanavljanju oddelkov za harmoniko. Pred kratkim sem imel mojstrski tečaj, kjer smo predstavili harmoniko in na podlagi zanimanja študentov bodo na National Hsinchu University of Education ustanovili oddelek, kjer bo septembra zaživel pouk harmonike kot dodaten predmet za študente glasbe. Zdaj je samo vprašanje časa, kdaj bo nastopila verižna reakcija. Sodelujem še z dvema med najvidnejšimi akademijami, oba dekana sta skladatelja in ju harmonika zanima. Ponudbe prihajajo tudi iz južne kitajske province, s katero Tajvanci največ sodelujejo in kjer se je razvedelo, da delujem v bližini, tako da se bo verjetno pouk razširil tudi tja. Dodatna zanimiva okoliščina je to, da je Tajvan kupil velik delež Hohnerja (ene izmed največjih tovarn harmonik) in seveda skuša za ta glasbila ustvariti tržišče. Z mojega stališča je potrebno dobro izobraziti kar največ učiteljev, zato me zanima predvsem pouk na visoki stopnji.

>Kaj pa se po tvoje harmoniki obeta v Sloveniji?

Tudi tu se zelo trudim, pišem ponudbe, se pogovarjam z organizatorji, managerji, pa se za enkrat še ni našla dovolj pogumna osebnost, ki bi bila pripravljena organizirati ali podpreti koncerte s harmoniko na vidnejših lokacijah. Mislim pa, da se bodo stvari v bližnji prihodnosti tudi pri nas obrnile. Oktobra bom v okviru evropske turneje novo zgoščenko, ki bo izšla pri tajvanski založbi Archimusic, predstavil v Velenju, morda tudi v Ljubljani in v Kopru, po koncertu bom imel še mojstrski tečaj.

>Vem, da skrbiš tudi za širjenje sodobne slovenske glasbe.

V času sodelovanja s Triom Ecco sem si prizadeval pripeljati tudi slovensko glasbo in nastala je povezava z Urško Pompe in Tadejo Vulc, ki sta dobili naročilo tria, Uroš Rojko je že prej napisal skladbo, ki smo jo izvedli. Omenil sem Vinka Globokarja, kar je naletelo na velik odziv, ker ga tudi v nemškem prostoru dobro poznajo, in tako bo leta 2009 bo na programu te skupine portret Vinka Globokarja, kjer bodo predstavljene njegove skladbe za solo instrumente in skladbe za trio. Morda bo nastala tudi kakšna noviteta za trio. Naj za sklep omenim, da sem novembra kot prvi Slovenec povabljen na velik festival harmonike v Litvo, kjer bodo nastopili mnogi glasbeniki z vzhodne in zahodne Evrope, med njimi tudi Galiano in Hussong, zato sem poskusil  spodbuditi slovenske skladatelje, da bi kaj napisali za to priliko in spet se je odzvala Urška Pompe. Veliko priložnosti za izvajanje slovenske glasbe pa bo tudi v Tajvanu, glede na to, da sem interpret in imam možnost vplivanja na svoj koncertni spored. Dokler se ne bodo odprle kakšne konkretnejše možnosti za delovanje v Sloveniji, skušam širiti slovensko glasbo in pridobivati dobro slovensko literaturo za moj instrument ter spoznavati mlade slovenske skladatelje z instrumentom, ki velja za instrument 21. stoletja.

Stadtroda/Hermsdorf (OTZ/ Frindert). Poseben umetniški dogodek lahko doživite na jutrišnji četrtek ob 19.30 v Hermsdorfski cerkvi. Pantomimik Harald Seime in akordeonist Primož Parovel bosta pripovedovala zgodbe iz življenja, bolje rečeno, jih bosta igrala – vsak s svojimi umetniškimi sredstvi.

Kako je prišlo do te nenavadnega in zato še toliko bolj zanimivega umetniškega sodelovanja, je izvedel OTZ včeraj v pogovoru z slovenskim, sedaj že internacionalno uveljavljenim instrumentalistom. Srečanje se je zgodilo v Tröbnitzu, kjer je doma  Eva-Maria Schuch. Ona pozna oba akterja. Pri obeh je obiskovala kurze in je fascinirana tako nad neslišno, gibno umetnostjo kot tudi nad klasično harmoniko. „Oba umetnika enkrat doživeti skupaj, o tem sem že dolgo sanjala“, je spomnila Eva-Maria Schuch na solo koncert Primoža Parovela marca preteklega leta v Mestni cerkvi Stadtrode. Prav načrtno je tedaj na koncert povabila tudi Haralda Seimeja in se veseli, da je srečanje obrodilo sadove.
Mlad glasbenik, letnik 1975, govori zelo spoštljivo o njegovem novem partnerju, letnik 1936. On izžareva moč in energijo, ki ga inspirira in mu daje pogum, da se pri muziciranju popolnoma preda občutkom. Prav tako pa čuti, da to deluje tudi v nasprotno stran, da on s svojo glasbo inspirira Haralda Seimeja, interpretirati doživetja s telesno mimiko.
Z enourno predstavo je uspel projekt, ki ustreza obema. Glasba ni podrejena samo spremljavi gibanja. In po drugi strani se pantomima ne rabi ne rabi kot pri plesu prilagajati glasbi. Od obeh koncipiran projekt omogoča obema tudi dovolj prostora za solistične vložke.
Tango je rdeča nit, prvotno „samo“ ples, predstavlja danes celotno glasbeno smer s svojim življenjskim slogom. Ta presega obdobja in državne meje, poroča Primož Parovel, ki je izbral skladbe različnih skladateljev. Izbor sega od Isaaca Albeniza (1860-1909) do argentinskega kralja tanga Astorja Piazzolle (1921 do 1992), do sodobnih komponistov, ki jih s Volkerjom Heynom (letnik 1938) ni našel samo v Nemčiji, ampak z Jukko Tiensuu (letnik 1948) tudi na Finskem. Harald Seime se na njegov način poistoveti s tangom, izvabi iz njega čarovnijo in moč, igra samega sebe, glasbenike z instrumenti in pusti zaplesati celotno nočno družbo.

Virtuoz na harmoniki Primož Parovel gostuje v Soboto v mestni cerkvi

Komorna glasba na harmoniki? Bach in Mozart na instrumentu, ki ga povezujemo najprej z narodnozabavno glasbo?

To izjemno glasbeno doživetje se vam ponuja to soboto (31. marca) v mestni cerkvi Stadtrode. Ob 19.30 bo virtuoz na harmoniki iz Slovenije izvedel koncert, nakar bo pol leta s predavanji in koncerti na turneji po Evropi.

Skrivnost leži v njegovem instrumentu. Narejen je bil posebno za njega v Italiji in se razlikuje od "harmonik", ki jih poznamo v zabavni glasbi.

Primož Parovel  igra klasično verzijo harmonike, pri kateri lahko tudi na bas strani igra melodije. Če je možno normalno na base igrati samo spremljevalne akorde, lahko na njegovem instrumentu po pritisku preklopne mehanike na basih izvaja posamezne tone in melodije. "Na razpolago imamo dva neodvisna manuala, primerljiva z orglami", je razložil mojster, ki se angažira tudi za sodobno glasbo.

Z sodobnimi komponisti tesno sodeluje. Na njegovo iniciativo so nastale številna dela za solo-harmoniko in komorne zasedbe, ki so mu tudi posvečena.

V Stadtrodi bo predstavil z deli Bacha, Frescobaldija, Scarlatija in Mozarta klasično literaturo. Tudi klasično interpretirano, ker navkljub njegovi mladosti, 1975 v slovenskem Celju rojenem umetniku, je Primož Parovel mojster svojega instrumenta.

Klasična orgelska literatura ne rabi biti prirejena za izvedbo na harmoniki. To leži v povezavi s tem, da tako kot na velikem instrumentu tudi pri harmoniki, ton ustvarja zrak, ki zaniha prosto nihajoče glasilke. Ko specialist Primož Parovel igra, potem doživi njegova publika ne samo koncertanti užitek, temveč tudi tehnično izvedbo, ki osupne.

Slovenski harmonikar Primož Parovel (1975) je na mednarodnem harmonikarskem tekmovanju Arrasate Hiria, ki je potekalo od 2. do 5. decembra v španskem Arrasateju blizu Bilbaa, zmagal v kategoriji solisti na klasični harmoniki. To je v zgodovini slovenske klasične harmonike izjemen uspeh. Parovel je bil l. 1999 nagrajenec 36. mednarodnega tekmovanja v nemškem Klingenthalu in je nastopal v številnih evropskih državah (Nemčija, Nizozemska, Švica, Italija, Španija, Danska), na Tajvanu in v Kanadi.

Primož Parovel, * 5. februar 1975, Celje.

sodi med najaktivnejše glasbenike svoje generacije. Študiral je pri Ivanu Kovalu, Mattiju Rantanenu in Stefanu Hussongu na akademijah za glasbo v Weimarju (Hochschule für Musik "Franz Liszt"), v Helsinkih (Sibelius Academy of Music) in v Würzburgu (Hochschule für Musik Würzburg), kjer je 2005 zaključil podiplomski študij. Dodatno se je izpopolnjeval na mojstrskih tečajih pri internacionalno uveljavljenih profesorjih.

V času svojega izobraževanja na SGBŠ v Ljubljani je bil Zoisov štipendist, v času študija štipendist Mestne občine Ljubljana, na podiplomskem študiju pa štipendist Kulturnega ministrstva.Glasbena mladina Slovenije in Ljubljanska glasbena mladina sta mu v času študija z organizacijo koncertov pomagala pri uveljavitvi v slovenskem glasbenem prostoru. Bil je tudi štipendist Gallusovega sklada.

Je zmagovalec 12. internacionalnega harmonikarskega tekmovanja "Arrasate Hiria" 2004 v Arrasate, Španiji  in prejemnik 3. nagrade na 36. Mednarodnem harmonikarskem tekmovanju leta 1999 v Klingenthalu, Nemčija.

Redno nastopa kot solist ali komorni glasbenik na koncertih širom po Evropi, Kanadi in Aziji (Tajvan, Japonska, Filipini). Primožev širok repertoar zajema skladbe iz številnih glasbenih obdobij od zgodnjega baroka do sodobne glasbe kjer aktivno sodeluje s skladatelji iz Kanade, Anglije, Nemčije, Švice, Izraela, Slovenije, Koreje, Japonske, Tajvana in Filipinov.

Primož Parovel je večkrat snemal za Radio Slovenija in Ljubljansko televizijo. 2005 je izšel njegov solo CD Občutja/Feelings, kjer je predstavil novo glasbo za harmoniko. 2009 pa CD "Amore, amore..." v zasedbi harmonika - sopran, ki je na tekmovanju za klasični CD leta - Music Awards MUZIK 2009 v Tajvanu, prejel 2. mesto (samo 0,1 točke za zmagovalcem).

Bil je član mednarodne žirije na Internacionalnih harmonikarskih tekmovanjih kot so: Citta di Castelfidardo 2011 v Italiji, Internacionalno harmonikarsko tekmovanje Vilnius 2011 v Litvi, Internacionalno harmonikarsko tekmovanje Zvezdane staze 2010 in 2011 v Kragujevcu, Srbiji in Internacionalno harmonikarsko tekmovanje v Beltincih.

Od leta 2008 deluje na Hsin-chu National University of Education na Tajvanu. Od 2009 pa je zaposlen kot docent za harmoniko na Ljubljanski Akademiji za glasbo.

Primož Parovel se je rodil 05.02.1975 v Celju. Po glasbeni izobrazbi pri Zdenki Šindič in Ernö Sebastianu v Ljubljani je svoj študij nadaljeval v tujini. Študiral je pri Ivanu Kovalu, Mattiju Rantanenu in Stefanu Hussongu na Akademijah za glasbo v Weimarju (Hochschule für Musik Franz Liszt), v Helsinkih (Sibelius Academy of Music) in v Würzburgu (Hochschule für Musik Würzburg), kjer je 2005 zaključil podiplomski študij. Dodatno se je izpopolnjeval na mojstrskih tečajih pri: Hugo Nothu, Friedrichu Lipsu, Teodoru Anzellottiju, Mie Miki, Olegu Scharowu in Egbertu Speldeju.

Med njegovo glasbeno izobrazbo je bil štipendist Kulturnega ministrstva in prejemnik D.A.A.D. štipendije kot najboljši tuji študent na Akademiji za glasbo "Franz Liszt" Weimar. Glasbena mladina Slovenije mu je v času študija z organizacijo koncertov pomagala pri uveljavitvi v slovenskem glasbenem prostoru.
 
Je zmagovalec 12. internacionalnega harmonikarskega tekmovanja "Arrasate Hiria" v Arrasate/Španiji 2004 in 3. nagrajenec na 36. Mednarodnem harmonikarskem tekmovanju v Klingenthalu/Nemčija leta 1999.
 
Redno nastopa na koncertih širom po Evropi, Kanadi, Tajvanu in Filipinih. Igral je solo recital in praizvedel skladbo “Contre-nuit for Accordion“  kanadske skladateljice Chantale Laplante na otvoritveni ceremoniji na “Carrefour mondial de l' accordéon“ v Montmagny-u, v Kanadi. Večkrat je nastopil kot solist ob spremljavi orkestra Slovenske Filharmonije pod vodstvom Marka Letonje v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. V koncertni sezoni 2002/03 je gostoval pri Erfurtskem simfoničnem orkestru v operi „Obuti maček“ Marca Tutina v Gledališču Erfurt v Nemčiji. Izvedel je Koncert za harmoniko in orkester „Extasis“ Toshia Hosokawe ob spremljavi Orkestra za novo glasbo Akademije za glasbo Würzburg pod vodstvom Marka Zdraleka. Angažiran je bil za praizvedbo opere A. K. Zwicker-ja "Der Tod und das Mädchen" v sloviti dvorani Gewandhaus zu Leipzig s simfoničnim orkestrom "MDR Sinfonie Orchester", zborom "MDR Chor" in solisti pod vodstvom Fabia Luisi-ja. Nastopil je na  International Workshop of Computer Music and Audio Technology v Hsin-chu na Tajvanu, na XII. Mednarodnem festivalu komorne glasbe v Zagorju, v okviru Abonmaja klasika na Festivalu v Velenju in na XII. Internacionalnem harmonikarskem festivalu v Vilniusu, v Litvi.

Primožev širok repertoar zajema skladbe iz številnih glasbenih obdobij od zgodnjega baroka do sodobne glasbe kjer aktivno sodeluje s številnimi skladatelji: Chantale Laplante (Kanada), Mike Vaughan (Anglija), Volker Heyn (Nemčija), Matthias Ockert (Nemčija), Uroš Rojko (Slovenija), Tadeja Vulc (Slovenija), Urška Pompe (Slovenija) Vitja Avsec (Slovenija), Hyunkyung Lim (Koreja), Hwang- Long Pan (Tajvan), Shing-Kwei Tzeng (Tajvan), Tzyy-Sheng Lee (Tajvan), Fang-Lin Su (Tajvan), Jeff Huang (Tajvan), Noriko Kawakami (Japonska) in Chaya Czernowin (Izrael).

Nastopa in sodeluje tudi z drugimi umetniki: s sopranistko Hsin-Ying Chen (Tajvan), s saksofonistom Christophom Kirschkejom (Nemčija), s pianistko Satoko Uchido (Japonska), s čelistoma Imke Frank (Švica) in Joelom Schatzmannom (Francija), z violinstko Shumin Lin (Tajvan), s triom „Ecco“.
 
Primož Parovel je večkrat snemal za Radio Slovenija in Ljubljansko televizijo. 2005 je izšel njegov solo CD Občutja/Feelings kjer je predstavil novo glasbo za harmoniko. Njegovi koncerti so bili pozitivno ocenjeni v številnih kritikah doma in po svetu. 2009 pa CD "Amore, amore..." v zasedbi harmonika - sopran, ki je na tekmovanju za klasični CD leta - Music Awards MUZIK 2009 v Tajvanu, prejel 2. mesto (samo 0,1 točke za zmagovalcem).

Predaval je na številnih univerzah v Aziji: National Taiwan Normal University, National Taipeh University of Arts, National Chiao Tung University, Taipeh Municipal University of Education, National Taiwan University of Arts, Music Department of Tunghai University, National Hsin-Chu University, School of Continuing Education Chinese Culture University and in University of the Philippines, Manila.

Bil je član mednarodne žirije na Internacionalnih harmonikarskih tekmovanjih kot so: Citta di Castelfidardo 2011 v Italiji, Internacionalno harmonikarsko tekmovanje Vilnius 2011 v Litvi, Internacionalno harmonikarsko tekmovanje Zvezdane staze 2010 in 2011 v Kragujevcu, Srbiji in Internacionalno harmonikarsko tekmovanje v Beltincih.
 
Akademija za glasbo v Ljubljani je Primožu Parovelu 2004 podelila naziv "docent za predmet harmonika". Od septembra 2008 deluje Primož Parovel kot profesor za harmoniko na National Hsinchu University of Education na Tajvanu. Od 2009 pa je zaposlen kot docent za harmoniko na Ljubljanski Akademiji za glasbo.

AVSEC, Vitja (*1970)
           
CAGE, John (1912-192l)
           
GUBAJDULINA, Sofia (*1931)

HEYN, Volker (*1938)
           
HOLMBOE, Vagn (1909-1996)

HOSOKAWA, Toshio (*1955)
           
ISHII, Maki (1936-2003)

JACOBI , Wolfgang (1894-1972)

KATZER, Georg (*1935)

KAWAKAMI, Noriko (*1955)
           
KREBS, Joachim (*1952)
           
LAPLANTE, Chantale (*1956)
           
LEE, Tzyy-Sheng (*1965)

LIM, Hyunkyung (*1967)

LINDBERG, Magnus (*1858)

MEIJERING, Chiel (*1954)

NORDHEIM, Arne (*1931)

OLSEN, Poul R. (1922-1982)

PAN, Hwang-Long (*1945)
          
PIAZZOLLA, Astor (1921-1992)

POMPE, Urška (1969)

RAMOVŠ, Primož (1921-1999)

RAUTAVAARA, Einojuhani (1928)

ROJKO, Uroš (*1954)

SCHMIDT, Ole (1928)

SU, Fang-Lin (*1955)

TAKAHASHI, Yuyi (*1938)

VAUGHAN, Mike (*1954)

VAZQUEZ, Enrique (*1964)

VULC, Tadeja (*1978)

ALBENIZ, Isaac (1860-1909)

BACH, Johann S. (1685-1750)
           
FRESCOBALDI, Girolamo (1583-1643)

HAYDN, Joseph (1732-1803)

MOZART, Wolfgang A. (1756-1791)
           
SATIE,  Eric (1866-1925)

SCARLATTI,  Domenico (1685-1757)

STRAVINSKY,  Igor (1882-1971)

TIENSUU,  Jukka (1685-1757)

BERTHOLD, Henry (1933-1985)

CACCINI, Giulio (1546-1673)

   
CALDARA, Antonio (1670- 1736)

DE FALLA, Manuel (1876-1946)

GIORDANNI,Giuseppe (1685-1759)

           
HÄNDEL, Georg F. (1866-1925)

PADROS, Jaime (*1926)

PAISIELLO, Giovanni (1740-1816)

PERGOLESI, Giovanni B. (1710-1736)

   
RODRIGO, Joaquin (1901-1999)

 
ROSA, Salvatore (1615-1673)

SCARLATTI, Alessandro (1660-1725)

BACH, Johann S. (1685-1750)

CAGE, John (1912-1992)

   
PIAZZOLLA, Astor (1921-  1992)

ICHIYANAGI, Toshi (*1933)

Before Darkness appears

MOZART, Wolfgang A. (1756-1791)

   
ROJKO, Uroš (1954)

STRAWINSKY, Igor (1882-1971)

FUJIKURA, Dai (*1977)

CZERNOWIN, Chaya (*1957)

HEYN, Volker (*1938)

   
KAWAKAMI, Noriko (*1955)

LAPLANTE, Chantale (*1956)

 
LIM, Hyunkyung (*1967)

OCKERT, Matthias (*1970)

   
ROJKO, Uroš (*1954)

YAMAGUCHI, Yasuko (*1969)

VAUGHAN, Mike (*1954)

VELDHUIS, Jacob ter (*1951)

HERRMANN, Hugo (1896-1967)
           
HOSOKAWA, Toshio (*1955)

TROJAN, Vaclav (1907-1983)